(Marino Legovič / Leon Oblak / Marino Legovič)
Tulio Furlanič

 

 

ko porušiš vse mostove, vse kar sanje veže
ko boš sama daleč tam, na drugem bregu reke
ko preskočiš svetle cilje, kot da so zapreke
srečno pot, boginja lova, vrzi svoje mreže

aaa artemida
aaa artemida

skrivaš se v naročju zmag, ne vidiš pa porazov
ko razkrije te pomlad, zbežiš na krilih greha
in oči so polne solz a usta polna smeha
ko polagaš novo žrtev na oltar dokazov

aaa artemida

misliš, da si zvezda, si pa lutka
v izložbi želja, stvar trenutka
sonce te počasi izgublja z vida
noč kriči tvoje ime, artemida

ti živiš samo za danes, brišeš vse od včeraj
koledar prihodnjih dni obrača prazne liste
dnevi so začaran krog, noči so vedno iste
ni poti iz labirinta, ujeta si za zmeraj

aaa artemida

misliš, da si zvezda, si pa lutka
v izložbi želja, stvar trenutka
sonce te počasi izgublja z vida
noč kriči tvoje ime, artemida

aaa artemida

misliš, da si glavna, si pa reva
mračna senca laži ob koncu dneva
čas radira grafite z zida
tvoje ime bo ostalo, artemida, artemida

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.