|
|
 |
|
(Marino
Legovič / Leon Oblak / Jaka Pucihar, Marino Legovič)
Tiana |
|
si
dejal da morje nebu krade modrino
in mu tam na obzorju riše okvir
pa sva tiho padala skozi tišino
in upala, da veter obrnil bo smer
danes
tvoje besede lebdijo v zraku
jaz pa čakam na veter, ki ga ne bo
in poslušam odmev svojih misli v mraku
da jaz sem tisto morje, ti pa nebo
še vedno sem na robu domišljije
na črti, kjer nebo se v morje zlije
odhajaš stran, modrina je vzrok
razbarva te, ta barvna harmonija
v akordih sanj, izgublja se tvoj
zvok
in ti ni več všeč ta melodija
zadrži dih, obrni se nazaj
nevidna nit še vedno naju spaja
ozri se zdaj v nebo in priznaj
da vonj morja v tebi še ostaja
še vedno sem na robu domišljije
na črti, kjer nebo se v morje zlije
odhajaš
stran, modrina je vzrok
razbarva te, ta barvna harmonija
v akordih sanj, izgublja se tvoj
zvok
in ti ni več všeč ta melodija
v
daljavi sonce se utaplja
luna prižiga prve sveče
moje srce je kakor kaplja
kot slana solza, ki odteče
nemir se žalosti dotika
tam, kjer se nebo z morjem stika
odhajaš stran, modrina je vzrok
razbarva te, ta barvna harmonija
v akordih sanj, izgublja se tvoj
zvok
in ti ni več všeč ta melodija
zadrži dih, obrni se nazaj
nevidna nit še vedno naju spaja
ozri se zdaj v nebo in priznaj
da vonj morja v tebi še ostaja
|
|
|
| |
Copyright
© 2003 Edi Kranjc,
Graphic design LK Design.
|
