(Leon Oblak / Leon Oblak / Bor Zuljan)
Manca Smolič

 

kje je mir, ki si nam ga dal
ko si na križu se za nas daroval?
izginja radost, ugaša smeh
čuden strah je v ljudeh

na zemljo pada hladen večer
mnogi pa še vedno drvijo v napačno smer

naj bom tvoj glas v tišini upanja
beseda tvoja preglasi trpljenje
v meni sprožil si plaz trdne vere in zaupanja
na njem drsim s teboj skozi življenje

naj bom kot luč, ki sveti v temi
naj te slavijo moja dobra dela
Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
ljubezen, v katero bom večno verjela

kdo je kriv, da se spušča mrak?
kam je usmerjen neodločen korak?
v divjem ritmu norih idej
naš planet vrti se naprej

svet brez vrednot ponuja pomoč
lažen blišč trenutka pa kmalu spet zagrne noč

naj bom kot luč, ki sveti v temi
naj te slavijo moja dobra dela
Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
ljubezen, v katero bom večno verjela

naj bom tvoj glas
naj bom kot luč
v meni sprožil si plaz
dal si mi ključ

naj bom tvoj glas v tišini upanja
beseda tvoja preglasi trpljenje
v meni sprožil si plaz trdne vere in zaupanja
na njem drsim s teboj skozi življenje

naj bom kot luč, ki sveti v temi
naj te slavijo moja dobra dela
Jezus, dal si mi ključ, ki odpira srca vseh ljudi
ljubezen, v katero bom večno verjela

Copyright © 2003 Edi Kranjc, Graphic design LK Design.