|
skozi
spomin
neslišno, kakor tat
princesa bolečin
se vrača v svoj grad
skozi
spomin
jo čakam, brez besed
sploh ne bežim
saj vedno najde sled
pride
in sproži plaz
naslika svoj obraz
le zamižim…
in… in… ona je tu
v
barvah jeseni, lepi se name, spet
diha v meni
kot melodija, ki me prevzame in nežno
ubija
v
barvah jeseni, lepi se name, spet
diha v meni
kot melodija, ki me prevzame in ubija
skozi
spomin
potuje kakor čas
kot iz globin
odmeva ta njen glas
ona
je noč in dan
trenutek večnih sanj
le zamižim…
in… in… zopet je tu
v
barvah jeseni, lepi se name, spet
diha v meni
kot melodija, ki me prevzame in nežno
ubija
v
barvah jeseni, lepi se name, spet
diha v meni
kot melodija, ki me prevzame in ubija
|